Kamnoseška dejavnost je ena začetnic civilizacije z nepretrgano tradicijo in izhaja iz izkušenj in spoštljivega odnosa do naravnega kamna v Poljanski dolini. Veseli smo tudi, da imamo na Hotavljah nahajališče sivega in sivo-rožnatega hotaveljskega apnenca, ki ga danes mnogi
Pred 230 milijoni let
"Na grebenu pribrežnega toplega Tetidinega morja so korale, morske gobe in drugi organizmi s svojimi skeleti ustvarjali kamnito gmoto današnje apnenčeve čeri."
(A. Ramovš)
1721
Iz tega leta so najstarejši doslej ugotovljeni in z letnico označeni izdelki iz hotaveljčana, na srednjem stebriču bifore v zvoniku podružnične cerkve Sv. Jedrti v Čabračah. Še starejši so verjetno v starem delu cerkve Sv. Križa nad Srednjo vasjo, vendar niso datirani.
1910
Tržačan Hans Wildi odkupi del hotaveljskega kamnoloma nad desnim bregom Volaščice od posestnika Lovriha s Srednjega Brda, drugi del ostane v lasti Lovrihovega soseda Kosmača, ta ga proda šele MH.
1925 - 27
Arhitekt Jože Plečnik na novo opremi notranjščino Trgovinske zbornice v Ljubljani (zdaj Ustavno sodišče RS).
Vrhunca te opreme, steber na stopnišču in portal vhoda v sejno dvorano, sta iz hotaveljčana. Mojster Plečnik, ki je ta kamen visoko cenil, ga je uporabil tudi v številnih drugih gradnjah (NUK).
1948
18. oktobra pridejo na delo prvi štirje delavci: Peter Dolinar, Franc Eržen, Nande Kristan in Andrej Mravlja. Tako se začne zgodovina podjetja MH.
1953
Dne 1. julija postane MH samostojno podjetje, dotlej je bil delovna enota ljubljanskega podjetja Mineral.
1956
Vodenje MH prevzame Franc Čadež, ki prinese v podjetje novo miselnost.
1955 - 56
MH prevzame in izvede obsežna kamnoseška dela v novi stavbi Skupščine SRS v Ljubljani, kamnite portale za 41 notranjih vrat. Dotlej so kamen samo lomili, obdelovali so ga drugi in z njim zaslužili. To je bilo prvo veliko naročilo, ki so ga v celoti izvedli hotaveljski kamnarji. Dela je vodil kamnoseški mojster Venčeslav Bele iz Koprive na Krasu.
1958
Prvi tehnološki prelom v MH: pod vodstvom direktorja Franca Čadeža postavijo v kamnolomu veliko dvigalo in si z njim bistveno olajšajo dotlej težaško kamnarsko delo. Leta 1963 pod vodstvom istega nabavijo še "gater", polnojarmenik za žaganje plošč iz kamnitih blokov, kar je omogočilo še večji obseg lastne obdelave in ne le lomljenja kamna.
1963 - 1980
Po upokojitvi Franca Čadeža postane direktor MH Alojz Štremfelj, sicer izučen kovač. Vajeti podjetja je za krajša obdobja vzel v roke še pred tem in v časovni verigi uspešnega razvoja podjetja pred-
stavlja trden člen.
1969
Pričnejo izdelovati plošče iz umetnega kamna (breton), s čimer preidejo iz obrtniškega na industrijski način proizvodnje.
1980
Drugi tehnološki prelom v MH: na levem bregu Volaščice zgradijo novo proizvodno halo s sodobnimi stroji, pogumna naložba je bila vredna več kot celoletni promet podjetja.
1984 - 85
V kongresnem centru in hotelu Sheraton v Harareju (Zimbabve) položijo okrog 10.000 kvadratnih metrov hotaveljčana, kar je še vedno največja površina iz lastnega kamna v enem objektu.
1987
Tretji tehnološki prelom v MH: med prvimi na svetu in prvi pri nas dobijo iz italijanske firme Breton v poskusno uporabo računalniško krmiljeni CNC-stroj za obdelavo kamna.
1991
MH kupi kamnolom na Jezerskem, v katerem pridobivajo lehnjak.
1993
Hotaveljski kamnarji postanejo tudi rudarji, ko se, spet prvi v Sloveniji, odločijo za odprtje podzemnega kamnoloma, za pridobivanje kamna v podzemnih galerijah. Tako si omogočijo dostop do podzemnih zalog, ocenjenih na 3,5 milijona kubičnih metrov (za 127 let), in hkrati izkažejo ekološki posluh za svoje najbližje okolje, saj bi se drugače kamnolomska rana v Kosmačevem griču še povečala.
1994
V poslovnem centru Vienna na Dunaju "oblečejo" v kamen največjo fasado doslej, kar 23.000 kvadratnih metrov.
1999
Branko Selak, prvi mož MH, prejme cenjeno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nagrada je seveda tudi priznanje celotnemu kolektivu MH, ki ga Selak vodi že od 1980.
2001
Na veliki in luksuzni potniški ladji The World, last firme ResidenSea (Miami), položijo 9.600 kvadratnih metrov kamna, kar je eden najbolj zahtevnih poslov doslej. (V potovalnem načrtu ladje je, da se 9. in 10. junija 2007 ustavi v Piranu.) Naročila za opremo luksuznih jaht in ladij za najzahtevnejše naročnike še vedno prihajajo in sodijo med najbolj prestižne posle MH.
2002
Tega leta zmaga MH v hudi konkurenci na mednarodnem natečaju in tako pridobi svoj največji posel doslej: vsa do sedaj izvedena zunanja in notranja kamnoseška dela v Hramu Sveti Sava v Beogradu, ki je druga največja pravoslavna cerkev na svetu. Dela v letu 2006 še trajajo.
2002
Ustanovitev podjetja Marmor Hotavlje, d. o. o. Beograd. Podjetje predstavlja prvi korak k uresničevanju strategije širjenja delovanja podjetja na trgih jugovzhodne Evrope.
2003
Ustanovitev podjetja MH Proin, d. o. o. Zagreb , ki je v 76-odstotni lasti Marmorja Hotavlje, d. d. Podjetje tako nadaljuje svoje strategijo širjenja poslovanja.
2003
Občina Gorenja vas-Poljane podeli Branku Selaku naziv častnega občana. To ni le priznanje njemu osebno, ampak tudi kolektivu podjetja, ki je največje v občini in predstavlja enega od temeljev njenega razvoja in blagostanja.
2005
Pridobitev posla in izvedba kamnoseških del na enem izmed najbolj reprezentativnih projektov v republiki Hrvaški - v palači Kulmerovi dvori v Zagrebu.
2005
Ustanovitev podjetja Marmor Hotavlje CG, d. o. o., Budva, Črna gora, ki je v 100-odstotni lasti Marmorja Hotavlje, d. d. MH s tem dejanjem izkaže trden namen prevzeti vodilno vlogo v svoji panogi na področju jugovzhodne Evrope.
2007
MH gosti srečanje in letno skupščino Evropskega združenja oblikovne obrti, gradbene obrti in spomeniškega varstva (EACD), evropske obrtne elite. To je za MH veliko priznanje in potrditev dobrega dela na področju kamnarstva v Sloveniji in Evropi. Združenje si prizadeva za dvig kakovosti storitev in izobraževanja za obrtniške poklice, ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalne obrti. Strategijo rasti zaokrožijo s prevzemom 74,6-odstotkov kamnoloma galit v BiH. Kamnolom Galit je že tretji kamnolom, podjetje Proin 21 d.o.o. pa peto kamnoseško podjetje v skupini Marmor Hotavlje.
2008
MH s kamnoseškimi deli vstopi v verigo luksuznih hotelov Kempinski: v hotelu v Savudriji in hotel Kempinski Palace Portorož. Četrti mejnik v zgodovini MH: 7. oktobra ustanovijo Marmor Hotavlje holding, d. o. o., s čemer ločijo nadzorno funkcijo od upravljalske. Krovna družba bo tako lažje povezala vseh pet hčerinskih družb (Marmor Hotavlje, Marmor Hotavlje Beograd, MH Proin, Proin 21 in Marmor Hotavlje CG) ter poiskala sinergijske učinke v skupini. Vodenje Marmorja Hotavlje, d. d. prevzame tričlanska uprava. Predsednik uprave postane Gregor žontar, člana uprave pa Silvo Pivk in Damijan Selak. Branko Selak je imenovan za predsednika upravnega odbora Holdinga.
2009
Dve podjetji v Marmor Hotavlje group,
Marmor Hotavlje,d.d. Slovenija in Marmor Hotavlje, Beograd Srbija sta uspešno prestali certificiranje in pridobili standard ISO 9001:2008.
Ta certifikat redno obnavljata in izpolnjujeta vse njegove zahteve.
2010
2011
Pridobili smo enega večjih projektov na Hrvaškem, luksuzna privatna stanovanja v centru Zagreba - Cvjetni prolaz.
Zaključili smo dela na objektu Markovec-Izola, Dunajska vertikala, Kristalna palača, Dunajski kristali Ljubljana, Rimske terme -Laško